Od barija do akutnega abdomna

A: Pozdravljeni. Danes se bomo poglobili v osnove gastroenterološke radiologije. Začnimo pri temeljih: ločimo nativne preiskave, kjer slikamo 'na prazno', in kontrastne preiskave. Slednje uporabljajo posebne snovi, ki močno povečajo kontrast med organi in okoliškimi tkivi.

B: Kako točno te snovi delujejo? Povečajo vidljivost, ampak na kakšen način?

A: Odlično vprašanje. Delujejo na principu rentgenske gostote. Kontrastna sredstva, kot je barij, imajo visoko atomsko število, zato močno absorbirajo rentgenske žarke. Na sliki se zato prikažejo belo in jasno orišejo notranjost prebavne cevi.

B: Aha, torej jih uporabljamo, ko želimo videti fine podrobnosti sluznice in obliko organov?

A: Točno tako. Glavna 'igralca' sta barijev sulfat, torej BaSO4, in jodova vodotopna sredstva. Barij je pogosto prva izbira, ker je cenovno ugoden, zagotavlja odlično opacifikacijo in se lepo oprime sluznice, kar nam da jasno sliko.

B: Sliši se idealno. Kakšne pa so slabosti ali tveganja pri uporabi barija?

A: Glavna težava je, da se iz telesa izloča počasi, kar lahko zmoti druge preiskave, kot sta CT ali ultrazvok. Absolutno najpomembnejša kontraindikacija pa je sum na perforacijo, torej predrtje prebavne cevi.

B: Zakaj je tako nevaren pri perforaciji?

A: Ker če barij uide v trebušno votlino, povzroči hudo kemično vnetje, tako imenovani barijev peritonitis. To je resno, življenje ogrožajoče stanje. Zato v takih primerih vedno sežemo po jodovih kontrastnih sredstvih.

B: Razumem. Torej, pravilo je: sum na predrtje, obvezno jodno sredstvo.

A: Tako je. Jodova vodotopna sredstva, na primer Gastromiro, so zlati standard pri sumu na perforacijo ali za preverjanje celjenja po operacijah, tako imenovanih anastomoz. Imajo pa tudi slabosti: so dražja in se v tankem črevesu zaradi osmotskega delovanja razredčijo, kar poslabša sliko. Največja nevarnost pa je aspiracija.

B: Aspiracija? Mislite, če pride v pljuča?

A: Točno. Ker so ta sredstva hiperosmolarna, potegnejo tekočino v pljučne mešičke in lahko povzročijo hud pljučni edem. Zato je izbira med barijem in jodom vedno odvisna od kliničnega vprašanja in stanja pacienta.

B: Omenili ste, da je pomemben dober prikaz. Predvidevam, da gibanje črevesja pri tem ne pomaga. Kako umirimo peristaltiko?

A: Zelo dobro opažanje. Za začasno zaustavitev gibanja črevesja, kar nam omogoči ostre slike, uporabljamo spazmolitike, kot sta Buscopan ali Glukagon. Buscopan deluje hitro in je cenejši, vendar je potrebna previdnost pri pacientih z glavkomom, povečano prostato ali motnjami srčnega ritma. Glukagon pa močneje sprosti gladke mišice, a je dražji in obstaja majhno tveganje za alergijsko reakcijo.

B: In če želimo res najboljše možne podrobnosti sluznice, se zanašamo na tehniko dvojnega kontrasta, kajne?

A: Natančno. Dvojno kontrastna metoda je zlati standard. Tu tanek sloj barija obloži sluznico, nato pa organ razpnemo z negativnim kontrastom - zrakom ali CO2. Tako dobimo izjemen prikaz sluzničnega reliefa in lahko odkrijemo tudi majhne spremembe, kot so erozije, polipi ali zgodnji karcinomi.

A: Poglejmo si zdaj specifične preiskave. Začnimo z zgornjimi prebavili. Pri požiralniku je glavna indikacija za preiskavo disfagija oziroma oteženo požiranje. Pacient nam pove, da se mu hrana 'ustavlja', naša naloga pa je ugotoviti, zakaj.

B: In kaj točno iščemo? Oviro, kot je tumor, ali morda motnjo v delovanju? Spomnim se, da je položaj pacienta med slikanjem zelo pomemben.

A: Absolutno. Ključno je slikanje v ležečem, levem posteriornem polstranskem položaju, na kratko LPP. S tem izločimo vpliv gravitacije in lahko ocenimo primarno peristaltiko – torej, ali mišice požiralnika pravilno potiskajo grižljaj navzdol. Ta položaj nam tudi najbolje prikaže predel gastroezofagealnega prehoda, kjer iščemo hiatalne hernije in tumorje.

B: Aha, torej opazujemo dejansko delovanje mišic. Pojdimo na želodec. Tam je verjetno dvojno kontrastna metoda kraljica, kajne?

A: Točno tako. Dvojni kontrast je standardna preiskava želodca. Pacient najprej popije barijevo kašo, ki obloži sluznico, nato pa še šumeči prašek, ki sprosti CO2 in razpne želodec. S tem lepo prikažemo sluznični relief, torej tiste značilne gube ali 'rugae'.

B: Zato je verjetno ključno, da se pacienta med preiskavo obrača v različne položaje?

A: Natančno. S sistematičnim obračanjem pacienta zagotovimo, da barij oblije vse stene želodca in tako prikažemo morebitne razjede, tumorje ali druge spremembe. Seveda pa je predpogoj za vse to, da je pacient tešč vsaj 6 do 8 ur. Ostanki hrane lahko namreč popolnoma zakrijejo patologijo ali jo celo imitirajo.

A: Premaknimo se nižje, k spodnjim prebavilom. Tu je glavna preiskava irigografija. To je retrogradna preiskava, kar pomeni, da kontrast vnašamo skozi danko. Čeprav jo je v veliki meri nadomestila kolonoskopija, ima še vedno svoje mesto, predvsem pa je pomembna priprava.

B: Mislite na čiščenje črevesja?

A: Točno. Popolno, temeljito čiščenje črevesja je absolutno ključno. Brez tega je preiskava praktično neuporabna.

B: Ker lahko ostanki blata na sliki izgledajo kot patološke spremembe, recimo kot polipi ali celo tumorji?

A: Natanko tako. Lahko se prilepijo na steno in popolnoma posnemajo videz tumorja. To lahko vodi v napačno diagnozo. Za konec pa poglejmo še nujna stanja, kot je akutni abdomen.

B: Kako se v takih nujnih primerih lotimo diagnostike? Predvidevam, da ne delamo kontrastnih preiskav takoj.

A: Pravilno. Prva preiskava je skoraj vedno nativna rentgenska slika trebuha, posneta v stoječem položaju. To je ključno. Iščemo dva glavna znaka. Prvi je prosti zrak. Če je organ predrt, zrak uide v trebušno votlino in se, ker je lažji, nabere tik pod prepono. To vidimo kot tanek, črn 'srp' zraka.

B: In drugi znak, ki ste ga omenili?

A: Drugi znak so hidroaerični nivoji. Pri zapori črevesja, ileusu, se v razširjenih črevesnih vijugah nabirata tekočina in zrak. Na stoječi sliki se tekočina usede, zrak pa je nad njo, kar ustvari značilne vodoravne gladine. Če je teh nivojev veliko in so razporejeni kot stopnice na lestvi, to močno kaže na mehanično zaporo.

B: Torej nam že preprosta rentgenska slika lahko da ključne informacije za nujno ukrepanje.

A: Točno tako. S temi osnovnimi radiološkimi znaki lahko hitro usmerimo kirurga k pravilni odločitvi. In s tem smo preleteli osnove radiologije prebavil. Hvala za pozornost.